Sociološki vidiki varstva risa

Ris, tako kot druge velike zveri, spada zaradi načina prehranjevanja med najbolj kontroverzne vrste. Sociološki vidiki upravljanja so za njegov obstoj posebnega pomena. Zaradi boljšega razumevanja teh vidikov in sprejemanja boljših odločitev poskušajo upravljalci vse pogosteje v načrtovanje upravljanja vključiti interese različnih skupin, bodisi posredno preko rezultatov socioloških raziskav, bodisi neposredno z vključevanjem predstavnikov interesnih skupin v odločevanje. Danes so k temu zavezani tudi z mednarodnimi konvencijami in zakonskimi predpisi.

Pri vključevanju javnosti v odločanje obstaja več različnih pristopov, na splošno pa velja, da bo načrtovanje, ki bo bolj vključevalo javnost, vodilo tudi k boljšim in bolj uravnoteženim odločitvam. Še zlasti pa lahko skupno delo različnih interesnih skupin, ki se uporablja pri višjih stopnjah vključevanja javnosti v upravljanje, zbliža njihova stališča in zmanjša nezaupanje med njimi ter tako prepreči nastajanje novih konfliktov v prihodnosti.

Ena od bistvenih komponent vključevanja javnosti v odločanje je komunikacija. Pretok informacij med upravljalci in javnostjo oziroma interesnimi skupinami kot posebno obliko javnosti mora biti v tem primeru dvosmeren.

Pri načrtovanju in izvajanju vključevanja javnosti v sprejemanje odločitev je treba upoštevati tudi izkušnje iz drugih, zlasti evropskih držav. Vseeno pa je v kompleksnem družbenem okolju, obarvanem z lokalnimi, tradicionalnimi navadami in vrednotami, takšne procese najbolje prilagoditi lokalnim razmeram in potrebam.

Vzpostavljeno iz »http://sl.dinaris.org/Sociolo%C5%A1ki_vidiki_varstva_risa«

Stran je bila naložena 1.825-krat. Čas zadnje spremembe: 02:24, 24 januar 2007.